V sredo, 16. 10. 2024, je potekalo šolsko tekmovanje za PROTEUSOVA PRIZNANJA iz znanja BIOLOGIJE za učence osmih in devetih razredov osnovnih šol. Letošnja tema so bile kamnine in fosili.
Učenci, ki so prejeli bronasto Proteusovo tekmovanje so:
Anika Skubic 9.a, Alja Končar 9.a, Iman Oshish 8.a, Jorik Manu Kvapil, 8.c, Nejka Pavlica Požlep 8.c.
Pohvale vsem učencem, ki ste se udeležili tekmovanja in čestitke prejemnikom bronastega priznanja.
Mentorica Maja Klopčič
Pred odhodom na jesenske počitnice je učence 4. razredov obiskala medicinska sestra. Pogovarjali so se, kako se morajo učenci obnašati odgovorno, da ne pride do poškodb. Ugotavljali so, kakšne vrste poškodb nas lahko doletijo in kako ob poškodbah ravnamo. Učenci so teoretično znanje preizkusili tudi praktično.
Petra Pavlica
V četrtek, 31. 10. 2024, so učenke Bučar Bianca, Jovanovič Molek Živa, Kmetič Kazić Noemi in Patricia Salkić pod mentorstvom učiteljice Anite Eltrin nastopile na slovesnosti za 1. november pri Plečnikovem spomeniku NOB na Trgu svobode v Litiji. Predstavile so se z dvema recitaloma in poklonile tistim, ki niso več z nami.
“Za njih, ki so bili in jih več ni,
prižgemo sveče.
Bili so.
Zdaj smo mi.
Ko nas ne bo,
bo prav tako,
kot danes mi,
nekdo s prižgano svečo in z ljubečim srcem se spomnil na nas.”
“Ni smrt tisto, kar nas loči,
in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena
zanje so razdalje, kraj in čas.”
“Nič ni v času za zmeraj ̶
ne sinji košček neba,
zlat trenutek od včeraj,
sreča, ki mimo je šla.
Čas je darilo od včeraj
v minljivi večnosti dni.”
Petkovo dopoldne smo preživeli pri pouku naravoslovja, angleščine, “etike”, današnja posebnost pa je bila joga v senzorni sobi z oddelkom posebnega programa.
Popoldne je vsak preživel s svojo špansko družino, na večer pa smo se vsi skupaj – tudi s Španci, ki so bili pri nas spomladi – srečali na poslovilnem druženju. Zaradi deževnega vremena smo se namesto v parku družili v šoli. Starši so nas razveselili (nekatere do solz) s filmom, ki se je začel z njihovim obiskom Slovenije, zaključil pa z našim obiskom pri njih ter željo, da še naprej sodelujemo. Le to je iskreno izrazil tudi ravnatelj, ki nam je ob zaključku podelil certifikate o sodelovanju.
V soboto se ni smelo zamujati, saj smo imeli naročen avtobus izpred šole do letališča v Malagi. Pred odhodom se je bilo treba posloviti; objeti, po špansko dvakrat poljubiti in spet so tekle solze…
Razen “malo” čakanja na letališču, čakanja na Špance, ki si znajo vzeti čas (kar je nekaterim našim učencem odgovarjalo, drugim pa ne najbolj), je vse potekalo kot po maslu in teden je minil kot bi mignil.
Sedaj pa veselo na počitnice!
V četrtek smo dopoldne preživeli na šoli. Razdeljeni v tri skupine smo bili pri pouku različnih razredov pri različnih predmetih. Medtem, ko so eni telovadili, so si drugi v angleščini napovedovali prihodnost, tretji pa reciklirali s pomočjo robota. Z ameriško učiteljico Sidney smo ugotavljali ali uporabljamo bolj ameriško ali britansko angleščino; ugotovili smo, da pri pogovoru uporabljamo več ameriških kot britanskih besed. Zanimivo nam je bilo izvedeti, da ima Sidney na svojem “bucket listu” – seznamu želja – obisk Slovenije, za katero jo je navdušila prijateljica, ki jo je že obiskala. Tudi vsak od naših učencev je predstavil svoje “sanjsko potovanje”.
V času malice – od 11. 30 do 12. 00 – se učenci zberejo na igrišču in pojejo malico, ki so jo prinesli od doma (našim učencem so jo ta teden pripravljali starši gostiteljev). Šolsko kosilo je za prvo polovico učencev na urniku šele ob 14. 00, za drugo pa ob 15. 00.
Popoldne smo se zbrali v naravoslovnem muzeju Parque de la Ciencias. Dve mami gostiteljici, ki se poklicno ukvarjata z znanostjo, sta nas popeljali v planetarij, na interaktivno razstavo o človeškem telesu, od blizu pa smo imeli čast spoznati tudi nekaj ptic ujed ter raznovrstne živali iz tropskih delov sveta. Čudovito!
V sredo smo dan začeli z obiskom šole I.E.S. Pedro Soto de Rojas. To je šola, ki jo obiskujejo učenci od 12. do 18. leta, tam pa smo srečali tudi učence iz Granade, ki so lansko leto obiskali našo šolo. Na šoli so nam pripravili aktivnost, kjer so učenci lahko primerjali španski in slovenski učni sistem, na koncu pa smo si šolo še ogledali.
Po malici smo se odpravili na bližnji ranč, kjer nas je pričakala učiteljica iz šole Sierra Nevada, ki poučuje oddelek učencev z avtizmom. Na ranču za učence izvajajo terapijo s konji, zato oddelek s petimi učenci obišče ranč vsako drugo sredo. Spremljali smo njihovo terapijo ter opazovali trening dveh jahačev, ki s konji tekmujeta v preskakovanju ovir, kasneje pa smo se tudi sami preizkusili v jahanju konjev.
Preostanek dneva so učenci preživeli z družinami, se sprehodili po Albaicínu, četrti v Granadi, ki je znana po svojih ozkih ulicah in arabski arhitekturi, povzpeli pa so se tudi do razgledne točke Mirador de San Nicolás.
