Skoči na glavno vsebino

Delavnica temeljnih postopkov oživljanja

V četrtek, 14. marca, je našo šolo obiskala ekipa nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Litija. Pripravili so praktično delavnico temeljnih postopkov oživljanja za učence 7., 8. in 9. razreda. Učenci so si ogledali demonstracijo oživljanja in se preizkusili v vzdržljivosti, ki je nujno potrebna za učinkovito in uspešno oživljanje nezavestne osebe. Poleg vzdržljivosti pa je seveda pomembno tudi pravo zaporedje osnovnih postopkov oživljanja, ki so jih nekateri učenci že dobro poznali, drugi pa so si med dinamično aktivnostjo osvežili spomin. Vsebina delavnice je bila poučna in koristna.

PROJEKT KROKUS

V šolskem letu 2022/23 smo sodelovali v mednarodnem projektu , ki je nastal na pobudo HETI-Holocaust Education Trust Ireland . Združenje mladim, starim enajst let in več, podarja čebulice rumenih žafranov-krokusov, ki jih posadijo v spomin na judovske otroke, ki so umrli v holokavstu. S sajenjem in drugimi dejavnostmi  se mlade spodbuja k spoštovanju in strpnosti.

Oktobra so učenci 9. razredov, David Gibičar, Nik Kos, Leo Murko, Žana Obrul, Ariana Povše, Zala Poznajelšek in Jernej Sladič, na spominskem mestu šolskega vrta posadili žafrane. Januarja si je projektna skupina ogledala nemški kratki film Jochnan Alexadra Freydanka, Spielzeugland, ki je prejel oskarja za najboljši kratki igrani film. Po ogledu je sledil pogovor in izdelava plakatne predstavitve za 27. januar, Dan spomina na žrtve holokavsta, ki smo jo razstavili na šolskem hodniku. Naslednji dan je pri pouku zgodovine sledila spominska ura za vse učence devetih razredov. Ko so konec marca na šolskem vrtu zacveteli žafrani, smo s projektno skupino obiskali spominsko mesto in se s poezijo poklonili vsem otroškim žrtvam.

Začetek projekta, sajenje krokusov Začetek projekta, dajenje krokusov  Krokus

27. januar, Dan spomina na žrtve holokavsta Zaključek projekta, spominska ura

PROJEKT KROKUS

Začetek projekta, dajenje krokusov 27. januar, Dan spomina na žrtve holokavsta Zaključek projekta, spominska ura Krokus

V šolskem letu 2022/23 smo sodelovali v mednarodnem projektu , ki je nastal na pobudo HETI-Holocaust Education Trust Ireland . Združenje mladim, starim enajst let in več, podarja čebulice rumenih žafranov-krokusov, ki jih posadijo v spomin na judovske otroke, ki so umrli v holokavstu. S sajenjem in drugimi dejavnostmi  se mlade spodbuja k spoštovanju in strpnosti.

Oktobra so učenci 9. razredov, David Gibičar, Nik Kos, Leo Murko, Žana Obrul, Ariana Povše, Zala Poznajelšek in Jernej Sladič, na spominskem mestu šolskega vrta posadili žafrane. Januarja si je projektna skupina ogledala nemški kratki film Jochnan Alexadra Freydanka, Spielzeugland, ki je prejel oskarja za najboljši kratki igrani film. Po ogledu je sledil pogovor in izdelava plakatne predstavitve za 27. januar, Dan spomina na žrtve holokavsta, ki smo jo razstavili na šolskem hodniku. Naslednji dan je pri pouku zgodovine sledila spominska ura za vse učence devetih razredov. Ko so konec marca na šolskem vrtu zacveteli žafrani, smo s projektno skupino obiskali spominsko mesto in se s poezijo poklonili vsem otroškim žrtvam.

 

Odštevamo dneve

Češke in latvijske prijatelje, ki jih bomo kmalu gostili na naši šoli, vsak dan naučimo nekaj novega o Sloveniji. Ste se vprašali, kako? Tako, da vsak dan dodamo novo objavo na spletno e-storitev, ki se ji reče Padlet: Countdown to visit Litija

STEKLOSLIKARSKA KOLONIJA V HRASTNIKU

V četrtek, 23. februarja, sta se devetošolki Lina Zoja Lampret in Nastja Pavlica Požlep udeležili stekloslikarske kolonije v Hrastniku. Nanjo vsako leto povabijo po dva učenca iz okoliških šol. Učiteljica  likovne umetnosti, Mira Marinko, je za začetek razložila posebnosti tehnike in povabila udeležence k delu. Kot izkušenima ustvarjalkama našima dekletoma likovna tehnika, ki ni ravno vsakdanja, ni povzročala nobenih težav. O tem se lahko tudi sami prepričate ob ogledu priloženih fotografij. Nekaj kosov poslikanega stekla sta odnesli domov, enega sta pa pustili za zbirko Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik, ki nas je gostila.

Kolonija poteka že več desetletij, naslanja pa se na steklarsko tradicijo, ki se je začela z odprtjem steklarskega obrata davnega leta 1860. Ta je hitro zrasel v eno največjih steklarn v tedanji avstro-ogrski monarhiji in še danes omogoča preživetje mnogim domačinom.

Dostopnost