V torek smo s češkimi učenci imeli delavnice na njihovi šoli. Razdelili smo se v dve skupini. Ena skupina je likovno ustvarjala na temo misli ”Noben človek ni otok, popolnoma sam zase” (Jihn Donne) iz knjige Čudo. Druga skupina je imela robotiko, kjer smo obravnavali tudi glavne literarne osebe iz knjige. Po malici smo se zamenjali. Sledilo je kosilo. Popoldne smo se družili s češkimi prijatelji. Nekateri smo odšli v živalski vrt, drugi na bowling, tretji na treninge ali kaj podobnega.
Zapisale: Neli, Špela in Zala
V ponedeljek smo z učenci iz Češke šli v njihovo šolo. Najprej smo imeli spoznavne igre in matematično delavnico. Vmes smo si privoščili malico. Skupaj smo odšli na kosilo in po kosili na glavni trg Jihlave. Reševali smo kviz o glavnih znamenitostih Jihlave. Po uspešno rešenem kvizu smo odšli h gostiteljem domov, nekateri pa so se družili v trgovskem središču.
Zapisala: Jorik in Marcel
V nedeljo smo se pred šolo dobili ob 8.45 in ob 9.00 odšli na pot proti Češki. Na avtobusu je bilo vzdušje odlično. Med potjo smo se večkrat ustavili, enkrat tudi v McDonald’s-u, kjer smo pojedli kosilo. Ko smo prišli v Jihlavo smo se dobili z gostitelji. Odpeljali so nas domov. Pojedli smo večerjo in se družili z družinami.
Zapisali: Alex, Mark in Gašper
Petkovo dopoldne smo preživeli pri pouku naravoslovja, angleščine, “etike”, današnja posebnost pa je bila joga v senzorni sobi z oddelkom posebnega programa.
Popoldne je vsak preživel s svojo špansko družino, na večer pa smo se vsi skupaj – tudi s Španci, ki so bili pri nas spomladi – srečali na poslovilnem druženju. Zaradi deževnega vremena smo se namesto v parku družili v šoli. Starši so nas razveselili (nekatere do solz) s filmom, ki se je začel z njihovim obiskom Slovenije, zaključil pa z našim obiskom pri njih ter željo, da še naprej sodelujemo. Le to je iskreno izrazil tudi ravnatelj, ki nam je ob zaključku podelil certifikate o sodelovanju.
V soboto se ni smelo zamujati, saj smo imeli naročen avtobus izpred šole do letališča v Malagi. Pred odhodom se je bilo treba posloviti; objeti, po špansko dvakrat poljubiti in spet so tekle solze…
Razen “malo” čakanja na letališču, čakanja na Špance, ki si znajo vzeti čas (kar je nekaterim našim učencem odgovarjalo, drugim pa ne najbolj), je vse potekalo kot po maslu in teden je minil kot bi mignil.
Sedaj pa veselo na počitnice!
V četrtek smo dopoldne preživeli na šoli. Razdeljeni v tri skupine smo bili pri pouku različnih razredov pri različnih predmetih. Medtem, ko so eni telovadili, so si drugi v angleščini napovedovali prihodnost, tretji pa reciklirali s pomočjo robota. Z ameriško učiteljico Sidney smo ugotavljali ali uporabljamo bolj ameriško ali britansko angleščino; ugotovili smo, da pri pogovoru uporabljamo več ameriških kot britanskih besed. Zanimivo nam je bilo izvedeti, da ima Sidney na svojem “bucket listu” – seznamu želja – obisk Slovenije, za katero jo je navdušila prijateljica, ki jo je že obiskala. Tudi vsak od naših učencev je predstavil svoje “sanjsko potovanje”.
V času malice – od 11. 30 do 12. 00 – se učenci zberejo na igrišču in pojejo malico, ki so jo prinesli od doma (našim učencem so jo ta teden pripravljali starši gostiteljev). Šolsko kosilo je za prvo polovico učencev na urniku šele ob 14. 00, za drugo pa ob 15. 00.
Popoldne smo se zbrali v naravoslovnem muzeju Parque de la Ciencias. Dve mami gostiteljici, ki se poklicno ukvarjata z znanostjo, sta nas popeljali v planetarij, na interaktivno razstavo o človeškem telesu, od blizu pa smo imeli čast spoznati tudi nekaj ptic ujed ter raznovrstne živali iz tropskih delov sveta. Čudovito!
V sredo smo dan začeli z obiskom šole I.E.S. Pedro Soto de Rojas. To je šola, ki jo obiskujejo učenci od 12. do 18. leta, tam pa smo srečali tudi učence iz Granade, ki so lansko leto obiskali našo šolo. Na šoli so nam pripravili aktivnost, kjer so učenci lahko primerjali španski in slovenski učni sistem, na koncu pa smo si šolo še ogledali.
Po malici smo se odpravili na bližnji ranč, kjer nas je pričakala učiteljica iz šole Sierra Nevada, ki poučuje oddelek učencev z avtizmom. Na ranču za učence izvajajo terapijo s konji, zato oddelek s petimi učenci obišče ranč vsako drugo sredo. Spremljali smo njihovo terapijo ter opazovali trening dveh jahačev, ki s konji tekmujeta v preskakovanju ovir, kasneje pa smo se tudi sami preizkusili v jahanju konjev.
Preostanek dneva so učenci preživeli z družinami, se sprehodili po Albaicínu, četrti v Granadi, ki je znana po svojih ozkih ulicah in arabski arhitekturi, povzpeli pa so se tudi do razgledne točke Mirador de San Nicolás.