Veste, kako je, če ti rečejo, da naj rišeš po steni?
Saj si lahko predstavljate, da smo se najprej malo obotavljali. Potem, … potem je pa steklo. Mojstrovine bodo še kar nekaj časa krasile stopnišča šole in naše gostitelje spominjale na teden, ki smo ga preživeli skupaj.
Zadnje uradne ure smo spet preživeli na prostem.
Jutri se vračamo. Žalostni, ker se nekaj izjemnega zaključuje, veseli, ker bo naslednja mobilnost pri nas in se bomo imeli možnost pokazati se kot čimboljši gostitelji.