Je možno, da je že četrtek? Glede na program, je. Gostitelji so nam pripravili še en razgiban dan, ki smo ga preživeli na ekskurziji v Žďár nad Sázavou.
V knjižnici smo v skupinskem delu razgibavali sive celice ob vsebini medijskega opismenjevanja.
Kasneje smo sodelovali še v dveh delavnicah, ena je bila v baziliki, druga pa v muzeju nove generacije.
Časa za kosilo, socialno interakcijo in prosti čas skorajda ni. Pa verjemite, če želite.
Če bi morali danes izbrati, katera delavnica nam je bila boljša, bi imeli težko delo. Obe, likovna in dramska, sta bili namreč izvrstni.
Končni izdelek likovne delavnice je bil cvet prijateljstva.
V dramski delavnici pa smo preko iger in postavljanja statičnih slik prišli do poustvarjanja knjižnih prizorov.
Večji del torkovega dne smo preživeli v kraju Havlíčkův Brod, katerega nastanek sega v drugo polovico 13 stoletja: delavnica v muzeju, raziskovanje mestnega jedra, ogled regionalne knjižnice.
Dežju smo dovolili, da se je zlil, ko smo si ogledovali prostore ustanove, katere moto se glasi: Knjižnica – pomembno mesto v vašem življenju.
Dolg kot ponedeljek je bil naš prvi delovni dan v Jihlavi. Od osmih do treh so se vrstile dejavnosti, v katerih smo spoznavali drug drugega, igrali posebno vrsto jenge, poustvarjali poglavja knjige Because of Winn-Dixie in raziskovali mesto.
Sodelovali smo seveda tako učenci kot tudi učitelji.
Minil je hitro skoraj kot blisk tale ponedeljek. Pa razumite, če morete. Na mobilnosti čas pač teče drugače.
Pot v Jihlavo se je začela in končala z dobro voljo in pozitivno energijo, ki smo jima dodali še ščepec radovednosti, kaj nas čaka, česa se bomo novega naučili in kakšne spomine bomo prinesli nazaj domov.
Vse je šlo, kot smo načrtovali, češke gostiteljske družine pa so nas pričakale z nasmehi na obrazih.
